Wave-Spirit

Nebo nad mestom se je zopet obarvalo modro. Brez oblačka. Neverjetno, kako me to vedno spravi k sebi po kopici turobnih zimskih dni, pa naravnost ljubim zimo. Kot vsak drug letni čas. Zima ima polno lepih trenutkov - na snegu, v hribih, na vodi... vsepovsod. Ampak taki turobni tedni, kot nas preganjajo v Ljubljani pa niso za nikamor...

Po tednu prisilnega počitka, povzročenem od tistih malih sluzastih, kot jim marsikdo pravi se je sonček prav prilegel. Nisem se mogel zadržat, da ne bi skočil še na Grad, preden sem malega odpravil na plavanje. Kar precej me je zvilo prejšnji teden. Zdravnica je rekla, ah virozica, dajva pregledat kri, saj bova? In potem ob izvidu strokovno ugotovila. Ajoj, precej težka viroza. Ta teden ne bo nič, vprašanje kaj se bo dogajalo z naslednjim... No, bil sem vzoren bolnik. Brez ugovarjanja sem počival, pil čajčke, jedel sadje in zelenjavo, ki ju precej (saj me je sram) puščam vnemar. Čas zdravi. Sploh pri takihle virozicah, človek nima kaj...

Vsem, ki jih dajete čez želim čimprejšnje okrevanje, vsem ostalim pa, pazite nase!

Očitno je sem in tja potrebno, da se tudi vsega hudega navajen in recimo športno dokaj dobro utrjen človek malo ustavi in si vzame nekaj časa zase. Nekaj me je začelo zbadati v hrbtu, noge so bile malce telečje, spanec ni prinašal prave sprostitve. Današnje popoldne je bilo relativno umirjeno. Očitno si je treba večkrat vzeti čas.

In, hm, še se kažejo naporni dnevi...

Kakšen naslov je pravzaprav to? Ponavljanje v drugo? Da preidem k temi, ob današnji jutranji uri namreč ugotavljam, da se je pred mojim kuhinjskim oknom začel zimski ples barv. Kot že tolikokrat doslej. Očitno bom počasi spet prešaltal iz kajaka na zimske pejsaže . Danes sem le opazoval...

Mlajša izmed mojih ljubih sestric, vegetarijanka, se je znašla pred prav zanimivo dilemo. Namreč - kaj dela predmete mesojede? Morda je to želja po toploti? Ali pa navdih iz rastlinskega sveta? Mesojedke, rastline ki se prehranjujejo z živalmi. Tiste, ki so pravzaprav vegetarijanke rastlinskega sveta. Nenazadnje so tudi naši ovoji mesojedi?

OK tu sem zabluzil kar malo globoko, dejstvo pa je, da se obleke, ki jih s kolegico razstavljata (in prodajata) v ŠKUC-u te dni, vtisnejo v spomin in dajo nove ideje v obravnavanju oblačil. Poleg tega lahko ugotovim tudi, da bo moškim vprašanje - kako dobiti dekle ven iz nekatere od teh kreacij, vsaj tako trd oreh, kot dobiti dekle samo. Kakorkoli - prijetno v vsakem oziru.

Do petka, 17. oktobra v ŠKUC- u (Mesto žensk), sicer pa so slike kolekcije  na MySpace. Priporočam obisk, ogled in nakup.

Do dveh sem brez spanca vztrajal brez pižame, nato priklical spanec z modro odločitvijo - odločiti se za toplo pižamo. Ura dialoga - nekje okoli četrte.

MK: "Tati!"

M: "Kaj?"

MK: "Modro lučko bi!"

M: "Nimam!"

MK: "Bu, hu, hu!"

MK: "Ne morem spat!"

M: "Ni treba, sam ne tult, da bom vsaj jest lahko spal."

Čez minuto sva oba že trdno spala nazaj. Sedaj moram tako prepričljivost le še prenesti do investitorjev