Wave-Spirit

...to talk about something else you talk about the weather.

It's kind of funny - 10°C in the summer - feels strange. Maybe we'll have to change the location (it was warm on Mojstrovka - 2332 m above sea on Saturday).

Nekako normalno in pričakovano. Pred nekaj dnevi so se po Maksu začenjale pojavljati rdeče pikice. Najprej po hrbtu, potem po trebuščku, ritki in nazadnje še stopalih. Seveda letimo do zdravnika tukaj v kampu, ki zapiše: osip po tijelu i stopalima, danas bezvoljan. Menda ni panike, manjša tridnevna viroza, zaenkrat ostajamo tukaj. V Ljubljani je menda itak za znoret. Sicer pa imava ta vikend tukaj tudi moje, pa si malo pomagamo. Če ju ne bi bilo, bi verjetno že kurili proti Ljubljani. Sva hvaležna, da sta tukaj. Pa še avanturistični duh se je zbudil v njiju. Naštimala sta si en mali iglu, pa pravita, da se super spi. Bo že držalo, vstajata vsaj uro kasneje, kot sicer. Tudi nič polomljena ne zgledata. Naj se za konec izrazim po pesniško - drnjohata kot angelčka.

Res je. Bluzim v glavnem o otroku. Smo pač na počitnicah in se mi zato toliko več dogaja z njim. Danes prvič v življenju bojkotira popoldansko spanje. Kriza! Sicer je res spal do desetih, ampak popoldanski počitek se tudi nama še kako prileže. Zakaj za vraga ne more biti ta otrok enkrat prvi v nečem kreativnem - recimo poštevanki. Očitno bo treba počakat še ene par olimpijad.

...danes smo pa že plavali...

Vse se dogaja tri ure kasneje. Vstajamo tri ure kasneje, spat hodimo tri ure kasneje. Tudi jemo in zobe peremo tri ure kasneje. V vodo hodimo popoldne, dopoldne pač zgubljamo čas z zajtrkovanjem in igranjem pred prikolico. Časopisov ne beremo. Pravzaprav uživamo v brezdelju, pa smo kljub vsemu zvečer uničeni in spimo kot dojenčki (z obveznim nočnim iskanjem dude, seveda). Zdi se, kot da ima tudi dan sam tri ure več. Pravzaprav jih ima najbrž pet manj, ampak ni osmih ur službe. Relativno, itak smo v letu fizike. Einstein bi že znal razložit.