Wave-Spirit

Prav lepo se je vozit s kolesom... Ni panike zaradi toče, ni gužve, ceneje je, pa še nekaj dobrega zsase narediš. In potem hočeš narediti nekaj dobrega še za koga, v navalu naglice se vsedeš v avto in odbrziš pod ledene izstrelke izpod neba...

Ta nemarna zadeva se ti skrije v obleko, se pelje s tabo 100 km, se dve uri pere v pralnem stroju in nato še en dan suši in šele nato prileze iz hlač in te piči. Baraba!

Za kolenom, leva noga, če se bodo začele čez čas pojavljat kakšne čudne kožne zadeve. Nč... špricat se bo treba začet.

Najprej so bila na vrsti kmečka dela; žaganje fižolovk, košnja in štihanje. Potem sem si vzel urco in pol voljno in se spravil kolo-vratit po okolici.

OK, plan je bil raziskat okolici in ugotovit kje se pride na cest prek Rebrnic... pa me je na vzpenjanju proti njej premamila ena taka lepa potka, ki se je prijetno spuščala. Pa tudi sicer se je avtomobile že slišalo, torej ne bo težko najti začetka moje poti tam gor na magistralki... Naprej sem našel še nekaj lepih klancev in eno krasno singelco, ki smo jo že pred leti neuspešno iskali s kolegoma, malce neobljudeno sicer in prepevanje partizanskih je prišlo kar samo od sebe (pa ne da bi bil tako navdušen nad njimi, ampak menda medvedom niso ravno pri srcu, pa se kosmatinci umaknejo).

Recimo, da mi v zadnjem času mojo GPS škatlco rata vsaj približno uporabljat za iskanje izgubljenih poti in tokrat sem zgrešil zgolj za okrogel kilometrček...

Pridejo polni dnevi - ko prideš domov in se počutiš kot zmečkana cunja. Predavati o nekih teoretičnih zadevah štirinajstim Slovakom in še to preko prevajalca, ni ravno prijetno. Še manj prijetno je, če jih zadeva pravzaprav niti ne zanima in so tam bolj ali manj pod mus...

No, sicer pa se ti dnevi spreminjajo... V soboto me zopet z lansko ekipo čakajo ljubljanske trojke, potem pa počasi dalje.

Sicer pa - današnje predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj na CGS konferenci je bilo prav zanimivo poslušati. Podnebne spremembe se dogajajo. Pravzaprav se splošno spremembe dogajajo, a tisti del, na katerega vplivamo sami, je precejšen. Si predstavljate, da bo imel Berlin čez sedemdeset let po današnjih projekcijah takšno klimo kot trenutno Rim? Ih Helsinki klimo Sarajeva? Ljubljana pa Aten?

Oziroma, kar tudi sam opažam - ljudje imamo več in bolljše... pa tudi živimo toliko bolje, kot so pred 20, 30 leti?

Do nedavnega sem se matral predvsem po slovenskih rekah, z občasnimi skoki na kakšno umetno progo v tujini (da ne omenjam prebliskov v bližnji Avstriji in malce bolj oddaljeni Španiji). V glavnem vode, ki so bile v splošnem vsaj približno primerne za kevlarske slalomske bolide - primerno vodnate, s skalami na primerni globini in relativno izrazitimi protitokovi.

Plastika pa dopušča malo več. Vsled tekmice na Tagliamentu (organizacija Alpin Action), je bilo prijetno sprobat manj vodnato zadevo, s skalami na dotik (oz. odboj) in kontratokovi, ki te pravzaprav niti ne zanimajo...

Več slik ima Pietro na FB-ku.