Wave-Spirit

Gorillaz Sound System niso Gorillaz sem prebral nekje v nekem članku. Mulcu je so bile obljubljene risanke, ki pojejo na odru, še sreča, da so je bilo predvajanih vsaj nekaj slik Gorillazov na okoliške zgradbe. V glavnem - jajca! Mali je bil malce začuden (zaspan je bil itak megastično), po dveh komadih smo leteli domov.

Ogrevalne skupine (Billysi, Murat in Jose ter Siddharta) so vsaka posebej in vse skupaj nadmudrile oglaševane GSS. Siol bi si naredil dosti večjo uslugo, če bi pripeljal nekaj znanega, takle Stage performance je bil pač preveč poceni glede na obljubljano.

Po drugi strani pa - zaprta Slovenska cesta je lepo koncenrtno prizorišče, organizator je skorajda prehitro zaprl prizorišče, gužva zunaj ograjenega območja je bila neprimerljivo večja od tiste, znotraj, maldež, ki se ga je prekomerno napila, napihala in napohala, pa je pokazala svojo kulturo v vsem svojem sijaju. Najhujši primerki so bili 16 in mlajši ki so pobruhanli kar nekaj cest in pločnikov. Stari gardi se pozna, da je te zadeve že daleč prerasla - par pirčkov in kak zvitek obogatenega tobaka za dobro voljo, je tista mera, ki se je železno oklepajo, pretiravanje pa je v domeni mladih (vedno mlajših, če se že sami ne staramo).

Iščem nov sedež za kolo - velik, mehek in prijeten. Dodatna dva kilometra do službe se poznata.

Še iz tistega časa, ko so se starši prebijale preko socialističnih ostankov Kube - menda je bila njuna edina in prva želja ta, da jo vidita dokler je El Comandante še na tej strani oblakov - so bile kot stranski učinek domov prinešene tudi kubanke. Tiste - tolste, dišeče, ki vzburjajo že ob pogledu nanje...

Očitno je sedaj napočil čas, da izpolnijo svoje poslanstvo in ponudijo svoje čare v užitek tudi nam. Obredno obglavljanje ter vroče nadaljevanje sva z bratrancem z vsem spoštovanjem in previdnostjo danes opravila najprej pri najdebelejši, ki pa iz nama neznanih razlogov ni opravičila svojega poslanstva, tako sva jo kar na hitro zamenjala z njeno vitkejšo sestrično. Slednja je svoje aromatične čare sprostila v vsem svojem latino temperamentu...

Hja, nekoč mi je nekdo v naši familiji rekel takole: "Če ne probaš, ne moreš vedt, da ti ne paše..." Pravzaprav drži. S pridržkom seveda...

P.S. Aja - slikca ima licenco GNU (nekakšna žival, ki jo navadno povezujejo s pivom (free as free beer) - čeprav sem verjetno tudi kršil kakšno od pravil... Kakorkoli - kogar zanima več o tem se lahko poduči na Wikipedii.

Res so kul! Sploh če mulc lahko praznuje nekje zunaj, topel sonček pa prijetno nažiga, razposajenost je itak vedno na vrhuncu, v bližini ni nobene ceste in starši lahko zadihajo in se naklepetajo brez skrbi (in spijejo v miru tisti pivo ali dve). Če pa takle rojstni dan preraste v skupno starševsko/otroško zabavo je pa to sploh čista zmaga.

Kakorkoli - nasvet za vse bodoče starše - izkušnje govorijo, da so zimski meseci za izvedbo rojstnodnevnih aktivnosti skrajno neugodni... Boste že skontali kaj hočem povedat...

...si je rekel Maks in se obrnil na drugo stran.

...priznam, najraje bi se mu pridružil!