Wave-Spirit

Dvig gospodarskih kazalcev mora biti vsekakor konkreten, ko človek enkrat začne primerjati cene izpred leta in tiste, ki se bohotijo vsepovsod okoli nas sedaj. Recimo, da so v kinu na ravni kolikor toliko spodobni ravni le še v torek, ki naj bi bil po prepričanju Koloseja Kinodan.

Ekola, ni druge kot da za ogled filma simpatične zverine nadobudna družina izbere ravno torek, menda bo proračun vsaj malce manj trpel... No, pa nazaj k bistvu - ponosna starša sva se odločila, da je pa najin mulec priplezal do nivoja ko bo brez večjih ekscesov zdržal ogled celotnega filma "na taveliki televiziji" . Junak se je dobro držal in šele pet minut pred koncem podal prvo kritiko: "Gremo domov!" Menda se zadeva res malo vleče... Kakorkoli - moj favorit ostaja dvojka.

[read other language]

Mujezin, ki naju tako prijetno zbuja je danes zatajil. Pravzaprav sem zatajil pisec, ki sem mu prejšnji večer pozabil dati naročilo o prebujanju. Ironično je najinemu mulcu Neca začela točno ob deset do sedme prepevati mačje pesmice.

[read other language]

Vikend je bil poln in zanimiv. Oče in mati 3 in pol letnega fanta sta sina v petek obvestila o poti na morje, z dedkom kot vodjo poti in babico za sovoditeljico. Mulec je bil tako navdušen, da so mu v vrtcu privreli na plan izpuščajčki, kaj drugega seveda ni bilo pričakovati. Kratek skok k zdravnici po žegen in mazilo je botroval k izmenjavi zverin (mali k dedku in babici, pes pa k nama) in mali se je ves vzhičen odpeljal.

Midva pa v načrtovanje - zvečer skok pred Križanke, s polnim nahrbtnikom pive, Vaya con Dios vabi! No, presenečenje je bilo ob strumno ubranih ritmih Laibachov precejšnje, a prijetno, hiter skok na Planet nama je razjasnil najino zmoto v velikosti enega meseca. Pa nič zato!

Sobotno jutranje pohajkovanje od Ljubelja do Koče na Prevali je pregnalo mucka in naju (ter psa) navdušilo z razglednostjo poti. Koča na žalost zaprta. Kot žefran drage so bile kulinarične dobrote je bila hrana v Gostilni Ankele, a lakoto je treba potešiti, v prihodnje pač kje drugje.

Popoldansko spanje in kratek sprehod psa po grajskem griču sva zaključila z ogledom izvrstnega Favnovega labirinta (ah, moja ušesa so zopet cmokljala ob poslušanju ubrane zvočnosti španskega jezika) v Kino klubu Vič. Domiselno, groteskno, realistično, srhljivo in pravljično. Oz. kot je bilo zapisano v enem od komentarjev na film - spremljal vas bo še dolgo po tistem, ko boste zapustili dvorano.

Nedelja je bila počitniško/delavno obarvana, v Banovce smo pospremili pračloveka, ki nameravata tam preživeti poletje. Postavljanje predprostora in zaslužen počitek v bazenčku. Pot domov in pričakovanje mulca, ki se je prebijal skozi epsko gužvo z morja proti domu, ter večerni klepet o dogodivščinah nas je zazibal v prijeten spanec.

Predstave so lahko takšne ali drugačne. Predvsem kot otroci smo vsi sanjali o pilotih in zdravnicah, kasneje smo se malo prizemljili in pristali kamorkoli je pač naneslo. Izbiro je vodil občutek, slučaj, trezni razmislek pač redkokdaj.

A tako gledoč nazaj, ugotavljam, da bi veljalo drobec k odločitvi nameniti tudi dobičkonosnosti posameznega foha. Zato z veseljem ugotavljam, da mulc misli s trezno glavo in se že sedaj obrača v smeri kjer bo lahko kreativnost združil s kakšnim evrom v žepu.

Onega dne so se namreč mulc & kompanija (še dve deklici) v vrtcu odločili, da izkoristijo svoj talent in popravijo pričesko deklici z najdaljšimi laski v skupini. Slednja pa si je verjetno tudi zaželela malce spremembe, saj se je veselo nasmihala, nič hudega sluteči vzgojiteljici, pa sta se hvaležno posvečali ostalim v sobi.

Menda so imeli kasneje poglobljeno debato na temo ravnanja s škarjami. In menda je mulc pri kosilu pobožal zvezdo dneva in ji prišepnil - Se mi zdi, da so že malo zrasli...

Avto je nekakšno nujno zlo. Če ga nimaš, si odvisen od drugih, če ga imaš, imaš kup stroškov. V tem momentu je za našo familijo nujen, ker pač tako med drugih zahteva tudi služba najdražje, pa tudi sicer si skoraj ne znam predstavljati vseh naših mogočih in nemogočih popotovanj, ako bi bili odvisni od javnega prevoza in kakšne izposoje sem ter tja.

Štiri leta nazaj sem se že zelo neugodno počutil v svojem Passatu, ki je imel za seboj konkretno število let in kilometrov. Bili so stalni servisi, mala popravila in tisti neprijeten občutek, da avtomobilu ne moreš zaupati, ko si na cesti. In tudi napovedano povečanje družine, ki ti menja prioritete in postavlja varnost pred vse.

Volvo je bil krasna izbira. Primerna cena, dober renome, znosna starost in število prevoženih kilometrov ter dodatna oprema in dizelski motor so bili tisto, kar naju je prepričalo. Kredit za štiri leta je bila edina možnost v takratni finančni situaciji. Avto je veselo nabiral kilometre, vožnja je bila udobna, občutek fantastičen,... do novega leta 06/07. Strgan zobati jermen po vsega (menda) 40.000 km ni bil dobra novica. Kljub napovedanemu dokaj visokemu strošku sva se odločila za popravilo, dobila avto nazaj in ga dva dni kasneje spet odpeljala na servis. Lužica pod avtom je bila vzrok za menjavo termostata. Pretečejo naslednji trije meseci in pripeljemo se do rednega servisa. Pri računu sicer malo debelo pogledamo, a pooblaščeni servis pomeni štempiljko v knjižici in "garancijo", da je avto OK. Čez dva dni pa nama jo zakuha. Ko se nabere... znamki še vedno zaupam, avtu več ne. Tudi servis me je razočaral.

Vsaj kredit je odplačan, midva pa iščeva novo kočijo.

Kot edini (zaenkrat) mora združevati ekonomičnost dnevnega prevažanja po mestu in vikend izletov ter udobnih potovanj (ja, pobožne želje). Cena JE bistven faktor. V prtljažniku mora biti dovolj prostora za mulčev bicikl, mojo športno opremo in vso ostalo kramo, ki gre z nami na potovanja. In naj bo nov. S starimi imam sicer dobre izkušnje, a pri 10 letih se vsakemu pozna. In enkrat si že počasi želimo, da do teh desetih let ne pridemo s 5 let prednosti.